Navodila za delo
- Električno orodje lahko na matico/vijak postavite samo v izklopljenem stanju. Vrteče se električno orodje lahko zdrsne.
Zatezni moment je odvisen od trajanja udarjanja. Največji zatezni moment je rezultat posameznih zateznih momentov, ki nastanejo s posameznimi udarci. Največji zatezni moment dosežete po 6–10 sekundah udarjanja. Po tem času se zatezni moment samo še minimalno povečuje.
Trajanje udarjanja je treba določiti za vsak potreben zatezni moment. Dejanski zatezni moment vedno preverite z momentnim ključem.
Vijačni spoji s trdim, elastičnim in mehkim nasedanjem vijaka
Če poskusno izmerimo zatezne momente zaporedja udarcev in jih prenesemo v diagram, dobimo krivuljo poteka zateznega momenta. Višina krivulje ustreza največjemu zateznemu momentu, ki ga lahko dosežemo, njena strmina pa pove, v kakšnem času je bil ta zatezni moment dosežen.
Potek zateznega momenta je odvisen od naslednjih dejavnikov:
- trdnost vijakov/matic
- vrsta podlage (plošča, ploščata vzmet, tesnilo)
- trdnost materiala, ki ga vijačimo
- mazalne razmere na vijačnem spoju
Temu ustrezno sledijo naslednji primeri uporabe:
- Trdo nasedanje pri privijanju kovine na kovino ob uporabi podložk. Po relativno kratkem času udarjanja je dosežen največji zatezni moment (strm potek linije). Nepotrebno dolgo udarjanje škodi stroju.
- Elastično nasedanje pri privijanju kovine na kovino, vendar ob uporabi vzmetnih prstanov, ploščatih vzmeti, stoječih sornikov ali vijakov/matic s koničnim nasedanjem in pri uporabi podaljškov.
- Mehko nasedanje pri privijanju na primer kovine na les ali če za podlago uporabljate svinčene ali vlaknaste plošče.
Pri elastičnem oziroma mehkem nasedanju je največji zatezni moment manjši kot pri trdem nasedanju. Prav tako je potreben bistveno daljši čas udarjanja.
Orientacijske vrednosti za največje zatezne momente vijakov
Podatki v Nm, izračunani iz prereza napetosti; izkoristek meje elastičnosti 90 % (pri koeficientu trenja μskup = 0,12). Zatezni moment je treba vedno preveriti z momentnim ključem.
Razredi trdnosti po DIN 267 | Standardni vijaki | Zelo trdni vijaki | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
3,6 | 4,6 | 5,6 | 4,8 | 6,6 | 5,8 | 6,8 | 6,9 | 8,8 | 10,9 | 12,9 | |
M6 | 2,71 | 3,61 | 4,52 | 4,8 | 5,42 | 6,02 | 7,22 | 8,13 | 9,7 | 13,6 | 16,2 |
M8 | 6,57 | 8,7 | 11 | 11,6 | 13,1 | 14,6 | 17,5 | 19,7 | 23 | 33 | 39 |
M10 | 13 | 17,5 | 22 | 23 | 26 | 29 | 35 | 39 | 47 | 65 | 78 |
M12 | 22,6 | 30 | 37,6 | 40 | 45 | 50 | 60 | 67 | 80 | 113 | 135 |
M14 | 36 | 48 | 60 | 65 | 72 | 79 | 95 | 107 | 130 | 180 | 215 |
M16 | 55 | 73 | 92 | 98 | 110 | 122 | 147 | 165 | 196 | 275 | 330 |
Nasveti
Pred privijanjem večjih, daljših vijakov v trde materiale najprej opravite predhodno vrtanje z osnovnim premerom navoja, in sicer v globini približno 2/3 dolžine vijaka.
Opozorilo: Pazite na to, da v kovinski delčki ne prodrejo v električno orodje.
Navodila za optimalno uporabo akumulatorske baterije
Akumulatorsko baterijo morate zavarovati pred vlago in vodo.
Akumulatorsko baterijo skladiščite samo v temperaturnem območju od –20 °C do 50 °C. Poleti ne pustite, da bi akumulatorska baterija obležala v avtomobilu.
Zračne reže akumulatorske baterije občasno očistite z mehkim, čistim in suhim čopičem.
Bistveno krajši čas delovanja po polnjenju pomeni, da je akumulatorska baterija izrabljena in da jo je potrebno zamenjati.
Upoštevajte navodila za odstranjevanje odsluženih naprav.